Osnove kriptografije
Zgoščevalne funkcije

Zgoščevalna funkcija je preslikava, ki preslika vhodne podatke m poljubne dolžine (ki se spreminja od enega do drugega sporočila) v niz h = H(m) s fiksno dolžino, ki ga imenujemo digitalni prstni odtis ali tudi povzetek. (Glede na postopek določanja povzetka, bi lahko povzetek imenovali haše, funkcijo pa haše funkcija, saj je njen postopek analogen kuhanju hašeja: sporočilo razseka na »sekljance« in jih »kuha«, dokler se ne zgostijo v »povzetek«.)

Za zgoščevalno funkcijo je značilno, da vsaka sprememba v vhodnih podatkih spremeni (z visoko verjetnostjo) tudi povzetek. Zaradi te lastnosti imajo zgoščevalne funkcije raznoliko splošno računalniško uporabo; pri njihovi uporabi v kriptografiji pa ponavadi izbiramo take zgoščevalne funkcije, ki imajo še dodatne lastnosti.

Osnovne zahteve za kriptografske zgoščevalne funkcije so navedene spodaj.

Povzetek kratko in jedrnato »povzame« daljše sporočilo ali dokument, za katerega se računa. Na povzetek sporočila lahko gledamo kot na digitalni prstni odtis večjega dokumenta.

Kriptografsko zgoščevalno funkcijo uporabljamo predvsem pri digitalnih podpisih. Povzetek lahko tudi javno objavimo, ne da bi s tem ogrozili zaupnost vsebine dokumenta.

Zgoščevalna funkcija.