Osnove kriptografije
Uvod

Kriptografija je močno matematično orodje za boj proti mnogim varnostnim grožnjam. Številne varnostne aplikacije temeljijo prav na uporabi kriptografije pri šifriranju in dešifriranju podatkov. Šifriranje je znanost o spreminjanju podatkov tako, da so ti nepooblaščeni osebi neprepoznavni in zato zanjo neuporabni. Dešifriranje pretvori šifrirane podatke nazaj v prvotno obliko.

Kriptografija se pogosto uporablja v vsakdanjem življenju, na primer pri odhodnih ali dohodnih klicih iz mobilnega telefona, pri plačevanju s kreditno ali debetno kartico, pri dvigu denarja na bankomatu ali pri prijavi v računalnik z geslom.

Kriptografijo uporabljamo tudi pri shranjevanju občutljivih podatkov ali pri njihovem pošiljanju preko nezavarovanih omrežij (kot je internet). S tem dosežemo, da so podatki čitljivi samo uporabniku, kateremu so namenjeni. Danes je kriptografija industrijski standard za zagotavljanje informacijske varnosti, zaupanja, nadzora dostopa do virov ter elektronskih transakcij.

Kriptografski algoritem, ali šifra, je matematična funkcija, ki jo uporabljamo pri šifriranju in dešifriranju. Z njim preslikamo čistopis v tajnopis. Rezultat šifriranja je odvisen od šifrirnega ključa. Pri različnih šifrirnih ključih se isti čistopis preslika v različne tajnopise.

Varnost šifriranih podatkov je povsem odvisna od (i) moči kriptografskega algoritma in (ii) tajnosti ključa. Močni kriptografski algoritem mora izpolnjevati spodaj opisane pogoje.