Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem (UMTS)
Uvod

Druga generacija telekomunikacijskih sistemov, kot so GSM, omogoča enostaven (digitalen) brezžični prenos govornega prometa. Pri prenosu podatkov pa ta omrežja ne morejo slediti naraščajočim potrebam pri prenosu podatkov. Te zahteve so posledice hitrega razvoja mobilnih aplikacij kot so video na zahtevo, nalaganje slik z visoko resoluciji itd.). Zato so razvili novo generacijo mobilnih omrežij, v splošnem jih označujemo kot 3G omrežja, ki so mnogo bolje prilagojena naraščajočim potrebam in zahtevam kot so omrežja 2G.

Za pripravi standardov za globalna mobilna omrežja 3G so v decembru 1998 ustanovili partnerstvo za razvoj tretje generacije mobilnih omrežij: 3GPP (3G Partnership Project oziromaThird Generation Partnership Project). To partnerstvo sestavljajo člani organov za standardizacijo iz vsega sveta, kot so Evropa (ETSI), ZDA (ANSI) in na Japonskem (ARIB). Standardi za 3GPP temeljijo na splošnem standardu 3G radio, ki ga ponavadi navajamo kot UMTS. Kljub temu, da izraz 3G ne označuje določene tehnike in tehnologije ali standarda, zajema številne tehnične specifikacije, ki so bile postopoma standardizirane s ciljem izboljšati UMTS, da je lahko sledil naraščajočim zatevam.

V naslednjih poglavjih bomo podrobneje opisali alokacijo frekvenc, osnovne principe prenosa in modulacijo oziroma tehniko dostopa WCDMA (Wideband Code Division Multiple Access), ki se uporablja v UMTS. Opisujemo tudi evolucijo 3G tehnologije, ki se osredotoča predvsem na zelo hitre dostope do podatkov. Poleg tega bomo povzeli storitve in aplikacij, ki se uporabljajo v omrežjih 3G, skupaj s klasifikacijo kakovostjo storitev QoS (Quality of Service).