Glavna omejitev pri povečevanju prenosne hitrosti v omrežjih GSM je vodovna komutacija, ki jo uporablja pri vzpostavljanju povezav med mobilnimi postajami. Večje prenosne hitrost lahko dosežemo s paketno komutacijo. Ta pa zahteva, kot prikazuje spodnja slika, dodatno opremo. Z njo dopolnjena omrežja GSM imenujemo GPRS (General packet radio service).
Podatkovno vozlišče SGSN komunicira z radijskim delom omrežja GPRS. Za prenos podatkov v druga paketna omrežja, kot je na primer Internet, se uporablja podatkovni prehod GGSN, ki deluje kot usmerjevalnik. Dostop uporabnika do izbranega omrežja dovoljuje APN (Access Point Name). Z dodelitvijo APN le določeni skupini SIM kartic, lahko operater storitve GPRS na primer zasebni skupini uporabnikov. Njihov je strogo ločen od prometa ostalih udeležencev v prometu omrežja GSM. Iz podatkov, omenjeno že zgoraj, javna podatkovna omrežja ali zasebnih omrežij podatki se lahko oblikujejo na ta način. Prenos podatkov prek dostopne točke je lahko tudi drugačen način, kako določiti ceno posamezne storitve ponudnika, kot so WAP (Wireless Application Protocol) ali MMS (Multimedia Messaging Service).
Dostop do interneta je mogoč tudi s protokolom WAP, ki mobilnim postajam omogoči dostop do vsebin spletnih strani preko kanalov z majhno zmogljivostjo in uporabo zaslonov z nizko resolucijo. S podatkovno komunikacije in WAP lahko pri GPRS (paketni prenos) in izboljšano prenosno hitrostjo lahko teoretično dosežemo 192 kb/s. Vedeti pa moramo, da izvajanje te storitve zahteva veliko bolj obsežne in drage naložbe in to ne samo v strukturo omrežja GSM, ampak tudi v mobilne postaje.
V omrežju GSM z GPRS za dodeljevanje prenosnih zmogljivosti v sodelovanju skrbita SGSN in BSC. Prenosne zmogljivost so mobilnim postajam dodeljene le v primeru, ko te imajo pripravljene podatke za pošiljanje in/ali prejemanje.
Pri GPRS, v nasprotju s konvencionalnim porenosom podatkov v omrežju GSM, ki uporablja HSCSD, prenosne poti niso stalno blokirane.
Večjo prenosno hitrost v GPRS omogoča združevanje več (zaporednih) časovnih rež za en prenos ter izbira ustreznega kodnega sistema. Združevanje časovnih rež – prenosnih kanalov – je ponavadi v kombinacijah 3 + 1, 4 + 1 ali 4 + 2 reži (kjer prva številka velja za prenos iz BS k MS, druga pa v nasprotno smer). Če pri GPRS uporabljamo asimetrični prenos podatkov, se za prenos k naročniku vedno uporabi višja prenosna hitrost. Razpoložljiva prenosna hitrost so močno odvisne od lokacije naročnika v celici (kakovosti signala) in obremenitve bazne postaje.
V omrežjih z GPRS lahko opazimo negativni vpliv zakasnitev. Te nastanejo zaradi podatkovnih paketov pri prehodu skozi paketno omrežje. Na velikost zakasnitev močno vpliva dolžina paketov. Kratki paketi (do 100 zlogov) imajo prenosno zakasnitev od pol do ene sekunde1, odvisno odvisno od obremenitve omrežja. Paketi z dolčino 1000 zlogov so lahko zakasnjeni celo nekaj sekund.