Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem (UMTS)
Storitve in diferencirana kakovost storitev

Mobilna omrežja 2G, to je GSM, nudijo storitve vodovne komutacije in preprosto pošiljanje tekstovnih sporočil (SMS) in relativno drago zmogljivos prenosa podatkov preko vodovne komutacije (CSD, HSCSD). Evolucija GSM v omrežja 2,5G (GPRS) in 2,75G (EDGE) jeprinesla paketno komutirane podatkovne storitve, kot so spletni brskalnik, WAP in večpredstavnostna sporočila (MMS). GPRS in RDGE zmoreta realno prenosno hitrost do približno 50 kb/s oziroma do 200 kb/s. Tudi slednja prenosna hitrost ne zadostuje za bolj zahtevne multimedijske storitve.

Omrežja 3G, torej omrežja UTMS, ponujajo široko paleto novih storitev. Te večinoma temeljijo na podpori UMTS internetnemu prometu. Te opsegajo IP-multimedijske aplikacije, ki zahtevajo hitrosti prenosa podatkov do nekaj Mb/s. Med temi aplikacijami so pomembne oziroma popularne:

Za zgoraj omenjene storitve v omrežju UMTS so določili diferencirano kakovost storitev. V primeru visokih obremenitev omrežja nekatere storitve, da lahko izpolnijo kakovost svoje storitve od-konca-do-do konca, potrebujejo prioriteto pri prenosu podatkov. Zaradi tega omrežja UMTS uvajajo štiri razrede kakovosti storitev (glej tabelo spodaj). Razlike med njimi so v glavnem določene glede na občutljivost na zakasnitev pri dostavi paketov:

Razred storitve

Opis

Pogovorni razred

Visoke zahteve do zakasnitev, simetrični ali skoraj simetrični promet z namenskim deležom radijskih virov

Pretočni razred

V primerjavi s konverzacijskim razredom manjše zahteve do zakasnitev, vendar še vedno namenski delež radijskih virov

Interaktivni razred

Visoke zahteve do zakasnitev, brez namenskega deleža radijskih virov

Osnovni razred

Nizke zahteve tako pri zakasnitvah kot deležu radijskih virov

Pogovori razred skupaj s pretočnim razredom uporabljami pri aplikacijah v realnem času (RT), kot sta prenos govora (pogovorni razred) ali pretok videa (pretočni razred). Interaktivni in osnovni razred sta bila določena za oplikacije, ki ne zahtevajo delovanja v realnem času. Te aplikacije pri dostopu do omrežja uporabljajo teniko najboljšega poskusa (BE: Best Effort. Uporabljamo jih pri storitvah kot sospletne igre, lokacijske storitve (interaktivni razred) ali brskanje po svetovnem spletu (osnovni razred).