Mobilna telekomunikacijska omrežja
Princip delitve na sektorje

V prejšnjem poglavju smo spoznali, da vsaka celica mobilnega omrežja deluje z eno bazno postajo. Ta koncept pri velikih področjih ni primeren, posebej s stališča velikega števila baznih postaj. Njihovo število lahko močno zmanjšamo z uporabo sektorjev.

Razdelimo gručo prikazano v prejšni sliki na 21 manjših celic (glej sliko a) spodaj). S tem se število razpoložljivih kanalov ne spremeni veliko, poveča pa se število baznih postaj za 21. Število baznih postaj lahko z radelitvijo območja na sektorje zmanjnšamo na 7. To je dosegljivo pod pogojem, da bazne postaje niso nameščene v središču celic ampak na stičišču treh sosednjih celic, ki tako tvorijo en sektor (glej sliko b) spodaj).

Princip razdelitve celičnega omrežja na sektorje

V vsaki od sedmih baznih postaj so nameščene trije ločene smerne antene priključene vsaka na svoj oddajnik in sprejemnik. V tem primeru je število baznih postaj enako kot v prejšnji sliki b) pri delitvah na celice, vendar z mnogo večjio učinkovitostjo zaradi operativnih značilnosti (na primer manjša oddajna moč in povečanje števila mobilnih postaj, ki lahko sočasno delujejo).

V območjih z visoko gostoto uporabnikov potrebujemo majhne celice (z radijem delovanja od 10 do 500 m), na območjih, kjer gostota uporabnikov manjša, lahko celice imajo večji radij delovanja (z približno od 1 do 10 km) in v območjih z zelo majhno obremenitvijo lahko ima celica radij delovanja še večji.